Pomen človeku lastnih bifidobakterij (HRB) v črevesnem mikrobiomu

V novi dobi zdravega staranja porabniki vse bolj posegajo po preventivnih rešitvah, saj želijo čim dlje ohraniti zdravje, vitalnost in kakovost življenja.

Čeprav ostaja dolgoživost ključni cilj, premik k preprečevanju kaže, da je ohranjanje vitalnosti in neodvisnosti v poznejših letih tisto, kar resnično spodbuja vedenje porabnikov.
To je privedlo do večjega poudarka na črevesnem mikrobiomu in njegovem vplivu na zdravje. Mikrobiom je obsežna zbirka vseh mikrobov – kot so bakterije, glive, virusi in njihovi geni – ki naravno živijo v telesu. Ker je mikrobiom ključni vmesnik med telesom in okoljem, lahko ti mikrobi vplivajo na zdravje na več načinov – vključno s tem, kako se telo odziva na vplive okolja.
 
Zahvaljujoč sekvenciranju naslednje generacije so se raziskave pospešile, kar je privedlo do identifikacije neštetih mikroorganizmov. Danes velja, da ima črevesni mikrobiom skupnost približno 40 do 100 bilijonov mikroorganizmov, ki zajemajo stotine vrst.
 
Med temi mikroorganizmi so bifidobakterije ključni člani človeškega črevesnega mikrobioma, povezani z zdravjem. Predvideva se, da so se vrste bifidobakterij razvile skupaj z ljudmi in vključujejo člane, ki so naravno prisotni v človeškem črevesju, zato so prepoznane kot bifidobakterije, ki živijo v človeku (HRB).
 
Bifidobakterije se razlikujejo glede na vrsto gostitelja, npr. primati, glodalci, ptice, žuželke. Trenutno je bilo identificiranih več kot 100 vrst bifidobakterij, ki jih je mogoče razvrstiti glede na njihovo življensko okolje:
 
HRB pri dojenčkih: B. breve; B. bifidum; B. infantis; in B. longum
 
HRB v odrasli dobi: B. adolescentis; B. pseudocatenulatum; B. angulatum in B. longum
 
Ne-HRB pri drugih vrstah: B. animalis; B. lactis; B. thermonphilum; B. magnum

Zgodovina HRB

HRB, ki so jih prvič odkrili leta 1899, so bolj podobni »evolucijskim partnerjem«, ki so ljudi spremljali skozi čas. Pravzaprav poročila kažejo, da so se HRB razvijali skupaj z ljudmi milijone let in bistveno oblikovali biologijo in prebavni sistem.


Bifidobakterije so skozi evolucijo razvile številne genetske mehanizme, ki jim omogočajo prilagajanje različnim gostiteljem, pri čemer se posamezne vrste razlikujejo po svojih ekoloških prilagoditvah. Med njimi izstopajo človeku lastne bifidobakterije (HRB), ki zaradi edinstvenih genetskih značilnosti in naprednih fizioloških funkcij dosegajo večjo ekološko uspešnost ter konkurenčno prednost, zato veljajo za posebej koristne za človeka.
Njihovo dolgotrajno prilagajanje človeškemu okolju je vodilo v razvoj visoko specializiranih sevov, zaradi česar so HRB postale naravni partner človekovega mikrobioma.
 

Zakaj so HRB pomembne

Ljudje so mikrobom izpostavljeni takoj po rojstvu, ki hitro zasejejo črevesni mikrobiom. Ta izpostavljenost se začne, ko otrok potuje skozi porodni kanal, dodatna izpostavljenost pa sledi med dojenjem. Ta začetna izpostavljenost je bistvena, saj razvoj mikrobioma igra ključno vlogo pri urjenju otrokovega imunskega in prebavnega sistema, hkrati pa ščiti pred presnovnimi in vnetnimi težavami.
Materino mleko poleg laktoze in maščob vsebuje oligosaharide materinega mleka (HMO), ki so specifična hranila in služijo kot biokemični varuh (naravni prebiotiki in dejavniki za razvoj imunskega sistema).  »Filtrirajo« neprave bakterije, hkrati pa omogočajo, da uspevajo le specializirani sevi bifidobakterij. HRB lahko štejemo za "posebne" bifidobakterije, ki so prestale to selekcijo.
 

Spremembe skozi celotno življenjsko dobo

Domneva se, da se količina HRB v črevesju spreminja skozi celotno življenjsko dobo. V otroštvu je prisotnost HRB še posebej visoka, saj so posebej prilagojene za razgradnjo materinega mleka. Po odstavitvi se prisotnost HRB začne zmanjševati, vendar ostane v odrasli dobi stabilna. V starejših letih se količina še dodatno zmanjša, zaradi česar ostane manj raznolik in bolj neuravnotežen črevesni mikrobiom.
 
Glede na naravni upad HRB so bile izvedene številne študije za analizo dodajanja različnih sevov HRB, s posebnim poudarkom na starostno specifičnih učinkih.
 
V kliničnih študijah je bilo ugotovljeno, da ima B.longum močan učinek na uravnavanje črevesja in kaže na interakcije z drugimi črevesnimi mikrobi. Uživanje B.longum je pokazalo povečano količino bakterij, ki proizvajajo butirat, v črevesju in presnovkov triptofana (Trp) v blatu. Trp, ki doseže debelo črevo, črevesne bakterije presnovijo v indole in triptamin. To je pomembno, saj te spojine delujejo kot kemični prenašalci v črevesno-možganski osi in podpirajo črevesno pregrado, kar pomaga ohranjati zdrav imunski odziv sluznice.
Rezultati študije posledično kažejo, da ima sev HRB koristen učinek na uravnavanje črevesnega okolja.
 

Pozicioniranje HRB kot »naravnih partnerjev« za zdravje ljudi

Čeprav HRB na splošno velja za starostno omejeno vrsto, so nedavne študije preizkusile njihov vpliv na različne generacije. Na primer, medtem ko je bil B.breve na splošno vrsta HRB, povezana z dojenčki, je ena študija preučevala njene učinke na starejše generacije.
V študiji so sodelovali udeleženci, stari od 50 do manj kot 80 let, pri katerih je obstajal sum blage kognitivne okvare (MCI). Rezultati so pokazali znatno izboljšanje ocene kognitivnih funkcij po 16-tedenskem uživanju dodatkov B.breve.
Ti rezultati bi lahko spremenili narativ in pokazali, da lahko HRB, namenjeni »dojenčkom«, pomagajo v poznejšem življenju.
Čeprav so HRB mikrobiologom na splošno dobro znani, so širši javnosti manj znani v primerjavi z generičnimi probiotiki. To je predvsem zato, ker komercialni dodatki pogosto uporabljajo seve mlečnega izvora in ne sevov, specifičnih za ljudi (HRB).

Z napredkom znanosti o mikrobiomu se HRB pojavljajo kot naslednja generacija probiotikov. To pozicioniranje je še posebej pomembno v kontekstu zdravega staranja, kjer potrošniki iščejo ciljno usmerjene, preventivne rešitve.
 
Povzeto po članku How Human-Residential Bifidobacteria (HRB) work in the gut microbiome, Nutraingredients, jun26