Prehlad

Navadni prehlad je virusna okužba nosu in grla (zgornjih dihalnih poti). Veliko število virusov povzroča navadni prehlad. Ponavadi ni trajnih posledic kljub temu, da se ne počutimo dobro.
Otroci mlajši od 6 let so bolj dovzetni za prehlad. Odrasli so bolj odporni, a vseeno lahko pričakujejo nekje 2-3 prehlade letno.
Večina ljudi preboli prehlad v 7-10 dneh. Simptomi lahko trajajo dlje pri kadilcih. V primeru da se simptomi ne izboljšajo, je potrebno obiskati zdravnika.

Simptomi

Simptomi se pojavijo nekje 1-3 dni po izpostavljenosti virusu, ki povzroča prehlad. Simptomi, ki se razlikujejo od osebe do osebe, so lahko:

• smrkanje in zamašen nos,
• boleče grlo,
• kašelj,
• zamašen nos,
• rahle bolečine v mišicah ali blag glavobol,
• kihanje
• rahlo povišana temperatura,
• splošno slabo počutje.

Izcedek iz nosu tekom bolezni lahko postane bolj gost in rumen ali zelen. To ni znak bakterijske okužbe.

Kdaj obiskati zdravnika

Odrasli naj poiščejo zdravniško pomoč če:

• imajo temperaturo višjo od 38,5 °C,
• če vročina traja 5 dni ali več oziroma, če se vrne po obdobju brez vročine,
• zadihanost,
• hropenje,
• močne bolečine v grlu, v sinusih ali glavobol.

Načeloma pri prehladu otroci ne potrebujejo obiska pri zdravniku. V primeru, da pri otroku pride do spodnjih simptomov, nemudoma poiščite zdravniško pomoč:

• temperatura 38 °C pri novorojenčkih do 12 tednov,
• naraščujoča vročina ali vročina, ki traja več kot 2 dni pri otroku katerekoli starosti,
• simptomi, ki se slabšajo ali se ne izboljšajo,
• resni simptomi kot so glavobol ali kašelj,
• hropenje,
• bolečine v ušesih,
• izjemna sitnost,
• nenavadna zaspanost,
• pomanjkanje apetita.

Vzroki

Različni virusi lahko povzročijo prehlad, najpogosteje pa so krivci rinovirusi.
Virus, ki povzroči prehlad, pride v telo skozi usta, oči ali nos. Virus se najpogosteje razširja z drobnimi kapljicami po zraku, ki jih vdihnemo, ko okuženi kašlja, kiha ali govori. Širi pa se tudi s fizičnim stikom, deljenjem predmetov z okuženo osebo, kot so pribor, brisače, igrače ali pa telefon. Ko se po takšnem stiku dodaknemo oči, nosu ali ust, obstaja velika verjetnost da se bomo okužili.

Dejavniki tveganja za okužbo

Ti dejavniki povečajo verjetnost, da dobimo prehlad:

• starost; otroci mlajši od 6 let imajo povišano tveganje za okužbo, še posebej v vrtcu,
• oslabljen imunski sistem; če je imunski sistem oslabljen ali pa ob kroničnem obolenju, je verjetnost okužbe povečana,
• letni čas; tako otroci kot odrasli lahko dobijo prehladno obolenje kadarkoli, bolj dovzetni smo jeseni in pozimi,
• kajenje; izpostavljenost cigaretnemu dimu poveča možnost okužbe in hujših simptomov,
• izpostavljenost; v množici, v šoli, na letalu ipd. je večja verjetnost, da se okužimo z virusi prehlada.

Zapleti

• Vnetje srednjega ušesa; če bakterije ali virusi pridejo v prostor za bobničem. Tipični simptomi so bolečine v ušesu, v nekaterih premerih tudi zelen ali rumen izcedek iz nosu ali ponoven pojav vročine pri prehladu.
• Astma; prehlad lahko sproži napad astme.
• Akutni sinusitis; pri odraslih in otrocih lahko nepozdravljen prehlad vodi do vnetja in okužbe sinusov.
• Druge sekundarne infekcije; vključujejo streptokokni faringitis (bakterijska okužba žrela), pljučnica ter laringitis in bronhiolitis pri otrocih. Te infekcije mora zdraviti zdravnik.

Preventiva

Cepivo proti prehladu ne obstaja. Če se držimo preprostih nasvetov, lahko zmanjšamo širjenje virusov.

• Umivanje rok; temeljito umivanje rok z vodo in milom, tudi otroke je treba podučiti o pomembnosti umivanja rok. Če voda ni na voljo, lahko uporabimo razkužila na alkoholni osnovi.
• Razkuževanje predmetov; v primeru prehlada v družini je treba razkužiti površine in predmete v kuhinji, kopalnici in drugje, ki se pogosto uporabljajo. Periodično je potrebno očistiti otroške igrače.
• Uporaba papirnatih robčkov; kihati in kašljati moramo v robčke. Uporabljene robčke se takoj zavrže, in temeljito umije roke. Otroke moramo naučiti kihati ali kašljati v notranjo stran komolca, če nimajo robčka. S tem si prekrijejo usta, hkrati pa ne uporabljajo rok.
• Ne deliti; kozarcev ali pripomočkov ne delimo z drugimi družinskimi člani. Če smo bolni, uporabimo svoj kozarec ali skodelice za enkratno uporabo. Skodelico ali kozarec označimo z imenom prehlajenega.
• Izogibanje prehladu; izogibajmo se tesnemu stiku z vsakim, ki ima prehlad.
• Pametna izbira vrtca; izberimo takšnega z dobrimi higienskimi praksami in jasnimi pravili glede ostajanja bolnih otrok doma.
• Poskrbimo zase; kvalitetno prehranjevanje, dovolj gibanja in spanca ter obvladovanje stresa pomaga, da ostanemo zdravi.